Ribogojnica Faronika

Iz rek in potokov jemljemo ponujene naravne darove, a hkrati vanje s hvaležnostjo vračamo ter s tem ohranjamo duh naših prednikov.

;

Vališče Modrej

Oplojene osmukane ikre naših rib se valijo v modrejski valilnici, ki je bila zgrajena leta 1989. Slednjo imamo Faronikini ribogojci v najemu od svoje ustanoviteljice, Ribiške družine Tolmin.

V vališče se steka čista in pitna izvirska voda iz bližnjega Vodivčka, ki nudi našemu ribjemu podmladku idealne pogoje za razvoj. Voda ne glede na letni čas ohranja bolj ali manj konstantno temperaturo okoli 10 do 11,5 °C. Poleg tega pa je tudi njen pretok – sedem litrov na sekundo –prilagojen razvoju mladic.

Na 64 m2 se lahko na leto vali približno 500.000 iker in vzredi okoli 200.000 polletnih mladic soške postrvi, medtem ko je rekordno število tu vzrejenih mladic lipana v enem letu znašalo 25.000. Res pa je, da bi bili vsi skupaj še bolj zadovoljni, če bi nam uspelo to število povečati na 30.000 enoletnih mladic lipana. A kaj, ko je vzreja te avtohtone ribje vrste zdaleč najbolj zahtevna, saj gre za izjemno občutljivo ribo. Sicer pa imamo v vališču na voljo tudi 77 m2 vzrejnih površin, namenjenih domovanju enoletnih mladic in tudi plemenk.

Ko mladice postrvi dosežejo 5 do 7 centimetrov, jih približno polovico vložimo v gojitvene potoke. Ostale pa hranimo za enoletno vzrejo v ribogojnici, delno pa tudi v vališču.

Tolminka 1 – Ribogojnica v Zalogu

Gre za manjšo ribogojnico v delu Tolmina, ki mu domačini rečemo v Zalogu. Nahaja se tik ob reki Tolminki, ki napaja 18 bazenov (230 m2), v katerih vzrejamo različne generacije plemenk soške postrvi in lipana. Skoznjo teče 150 litrov vode na sekundo, ki se pred ponovnim izlitjem v Tolminko predhodno očisti v čistilni napravi, ki sodi k objektu.

Ker gre za hudourniško reko, ima ta ribogojnica vrsto čistilnih naprav, ki preprečujejo, da bi reka vanjo naplavljala listje in druge naplavine. Kljub temu ribogojci ob hujših neurjih budno spremljamo stanje in pazimo, da je vodotok nemoten. Če bi namreč naplavine zamašile dotok vode, bi lahko naše ribe zaradi pomanjkanja kisika poginile. Zato se včasih radi pošalimo, da smo »dibji« kot Tolminka in celo bolj zagnani od samih kmetov, ki prav tako vsakodnevno skrbijo za svoje živali.

Naši ustanovitelji, člani Ribiške družine Tolmin, so v tej ribogojnici plemenke iz lastne plemenske jate čistih soških postrvi prvič smukali leta 1996. Istega leta so tu uspešno vzredili še enoletne mladice lipana, po letu 2000 pa tudi dvoletne in triletne lipane. Tako se v tej ribogojnici od takrat dalje vzrejata izključno ti dve avtohtoni ribji vrsti.

Na leto se lahko tu vali do 1.000.000 iker soške postrvi in prav toliko iker lipana. Poleg tega se lahko vzredi tudi okoli 200.000 polletnih mladic soške postrvi in okoli 70.000 prav toliko starih mladic lipana. Del ribogojnice pa predstavljata še okoli štiri metre široka in 80 metrov dolga kanala, namenjena spolno zrelim plemenkam soške postrvi.

Tolminka 2 – Ribogojnica Faronika

Po več kot desetletnih željah in prizadevanjih tolminskih ribičev, da bi razširili svojo dejavnost in poleg omenjenih avtohtonih ribjih vrst samostojno vzgajali še druge ribje vrste, je naposled ob reki Tolminki kljub številnim preprekam 30. junija 2015 zaživela še ena ribogojnica. Ta od svoje predhodnice, ribogojnice Tolminka 1, ki leži dober kilometer ob strugi navzgor, razpolaga z bistveno večjimi kapacitetami.

Kot je na naših spletnih straneh večkrat omenjeno, se tudi Ribogojnica Faronika napaja s hudourniško Tolminko, katere temperatura na letnem nivoju niha med 3–13 °C. To našim ribam, ki naravnost obožujejo hladne vode, nadvse odgovarja.

Sicer pa našo ribogojnico med drugim sestavljajo tudi …

DOVODNI CEVOVOD
(Dolžina: 1.080,7 m/Presek cevi: Ø 600 mm/Največji pretok vode: 300 l/s)

Tolminka v Ribogojnico Faroniko priteče po cevovodu, ki se iz prve ribogojnice spušča dober kilometer nizdol v tukajšnje bazene. Poleg tega se lahko pohvalimo tudi z močnim vodnim pretokom (300 litrov/sekundo), ki je za kakovostno vzrejo postrvi prav tako izjemno pomemben. Ne gre namreč pozabiti, da habitat postrvi predstavljajo čisti in hitro tekoči vodotoki, katerih vode so posledično bogate s kisikom. Za življenje v takšnih, divjih razmerah morajo biti ribe zdrave in vitalne, predvsem pa kondicijsko stabilne, kar jih dela čvrste. In prav to je tudi ena izmed cenjenih gurmanskih lastnosti.

Za položitev cevovoda, ki je do Ribogojnice Faronika speljan po desnem bregu Tolminke, je bilo treba poprej zgraditi kar 443 metrov obrežnega varovanja, ob tem pa ponovno vzpostaviti dele parcel, ki jih je ta hudourniška gorska reka v preteklosti odplaknila.

Sicer pa cevovod sestavljajo tudi vodomerni jašek, kjer je vgrajen ultrazvočni merilec pretoka vode, dva jaška blatnika, potrebna za čiščenje cevovoda, in jašek za odzračevanje cevovoda.

 

ČISTILNI BAZEN

(Dimenzija: 5,45 m x 15,75 m, globina: 4,5 m)

Vanj priteka voda iz dovodnega cevovoda. V bazenu se voda umiri in s pomočjo avtomatskega čistilnega stroja, ki odstrani naplavine (listje, veje), pretoči v tri prelivne prekate. Iz prvega prekata se po cevi (Ø 300 mm) polnijo manjši bazeni. Iz drugega prekata se po večji cevi (Ø 600 mm) napajajo večji bazeni. Tretji prekat pa služi odvajanju viška vode v odvodno kineto pri manjših bazenih. Za prvim in drugim prelivnim prekatom so nameščeni zasuni za regulacijo dotoka vode v bazene.

 

MANJŠI BAZENI

(Število: 10 / Dimenzija: 5 m x 15 m / Globina: 1,2 m / Delovna globina vode: 0,8 m / Površina: 70 m2 / Volumen: 63 m3 / delovni volumen vode: 42 m3). Manjši bazeni so namenjeni vzreji mladic in odraslih rib. Posamezni bazen nam omogoča vzrejo do 500 kg dvoletnih lipanov (velikosti 25–35 cm), prav toliko dvoletnih soških postrvi enakih velikosti in do 2.000 kg tržne šarenke.

 

VEČJI BAZENI

(Število: 4 / Dimenzija: 85 m x 18,5 m / Globina: 2,1 m / Delovna globina vode: 1,5 m / Površina: 131 m2 / Volumen: 197 m3 / delovni volumen vode: 140 m3)

Tudi ti bazeni so namenjeni vzreji mladic in odraslih rib. Posamezni bazen nam v tem primeru omogoča vzrejo do 1.500 kg dvoletnih lipanov (velikosti 25–35 cm) in tudi v tem primeru prav toliko dvoletnih soških postrvi enakih velikosti ter do 6.000 kg tržne šarenke.

 

KARANTENSKI PROSTOR

(Površina: 160 m2 )

Sestavljajo ga trije prostostoječi bazeni in lopa z vališčem (4,4 m x 4,4 m). Gre za prostor, ki služi dopolnjevanju plemenskih jat soške postrvi in lipana z genetskim materialom iz narave. Predpogoj, da pa se lahko genetski material iz narave vključi v vzrejo plemenk soške postrvi in lipana, je zdravje. Zato je zakonsko določeno, da morajo biti ikre in mladice najprej v dvomesečni karanteni. V tem času se izvedejo preiskave na morebitno prisotnost določenih kužnih bolezni. In šele, ko je odsotnost vsakršnih bolezni potrjena, se lahko podmladek preseli v vališče na Modrej.

 

DVONADSTROPNI OBJEKT

Pod njegovo streho se nahajajo prostori za predelavo rib in ribjih izdelkov s hladilnicama ter prekajevalnico. Tu lahko predelamo tudi do 100 kilogramov rib na dan, letna predelava rib pa lahko znaša tudi do 20 ton. Sicer pa so tu tudi naši poslovni prostori in manjša lastna trgovina.

 

Skladno s povpraševanjem na trgu pa vzrejamo tudi potočno zlatovčico. Naše mladice za nadaljnjo vzrejo odkupujejo različni domači in tuji ribogojci ter domača ribiška družina. Na ta način našim ustanoviteljem omogočamo, da iz lastnega podjetja pridobijo kakovostno vzrejene ribe, ki jih za potrebe repopulacije ali pa atraktivnejšega športnega ribolova vlagajo v vodotoke na območju Tolminskega ribiškega okoliša, s katerim upravljajo. In prav na ta način tukajšnji ribogojci in ribiči skrbimo hkrati za zapuščino ter tudi nadaljnji razvoj.