Zdrave ribe čistih voda
Tradicija, naravovarstvo, upravljanje, zaupanje, neutrudno delo generacij in znanje so bili leta 2011 botri ustanovitve podjetja Faronika d.o.o. Štiri leta kasneje je ob Tolminki svoje mesto dobila še sodobno urejena ribogojnica.
Prepričani smo, da bi se ribe iz naše ribogojnice (če bi znali razumeti njihov jezik) zlahka pohvalile, da imajo na voljo udobno domovanje – čisto in s kisikom bogato vodo, hrano preverjeno visoke kakovosti in dovolj globoke, prostorne ter ustrezno pretočne bazene. Zaradi kakovostne vzreje so zdrave in vitalne, kar jim daje čvrstost in kompaktnost, še posebej cenjeno pri gurmanih.
Pod Faronikinim okriljem danes vzgajamo tako avtohtone ribje vrste, kot tudi šarenko in zlatovčico. Mladice soške postrvi in jadranskega lipana odkupujejo domače in tuje ribiške družine za vzdrževalna vlaganja, med kupci pa so tudi ribogojci, ki Faronikine mladice uporabijo za nadaljnjo rejo. Vzgoja šarenk poteka predvsem za potrebe muharjenja. Skladno z ribiško gojitvenim načrtom se jih v vodotoke vlaga v količinah, ki zagotavljajo kakovosten športni ribolov. V ta namen Faronika na letni ravni vzredi okoli 50 ton šarenke, dodatnih 25 ton pa še za konzumno rabo. V objektu ribogojnice, ki s svojo zunanjo podobo že od daleč spomni na ribo, so danes upravni prostori, obrat za predelavo rib oziroma ribjih izdelkov ter manjša trgovina.
V 14 bazenih se pretaka bistra Tolminka, v zeleno-modri plašč odeta gorska reka, ki izvira v osrčju Triglavskega narodnega parka. Le lučaj od naše ribogojnice se izlije v smaragdno Sočo. Zaradi živahnosti in hudourniške poskočnosti so njene vode bogate s kisikom. Njena povprečna letna temperatura ne presega 8 °C, kar je našim ribam pisano na luske.
Na svoji poti je Tolminka izoblikovala eno najlepših sotesk v Evropi – Korita Tolminke. In prav tu se dnevno srečuje s potokom, ki je v tolmunu svoje soteske skrbno čuval enega najdragocenejših rečnih biserov – gensko čisto soško postrv. Zanjo je dolgo veljalo, da je povsem izumrla zaradi križanja s potočno postrvjo, ki so jo v jadransko porečje vložili v začetku 20. stoletja. K sreči pa temu le ni bilo tako.
